Kam po pomoč?

Zmoreš. Zase. Za svojega bližnjega.

Si ženska v stiski? – Pokliči nas!

Se ti dogaja, da doma nenehno »hodiš po jajcih« in s strahom čakaš, kakšne volje bo partner prišel skozi vrata? Morda pred njim skrivaš nakupe, brišeš sporočila na telefonu ali pa prenašaš tihe dneve, žaljivke in grožnje, da ti bo odvzel otroke, če ga zapustiš.

Ko dom, ki bi moral biti varno zavetje, postane kraj strahu, napetosti in nenehnega nadzora – bodisi finančnega, psihičnega ali fizičnega – je težko najti izhod. Če se počutiš ujeto, osamljeno in te skrbi za lastno varnost ter prihodnost tvojih otrok, vedi, da obstaja pot naprej.

Tukaj smo, da ti ponudimo varen prostor in podporo, ko se odločiš za prvi korak naprej.

Pokliči ali nam piši v Materinski dom Zavod Pelikan – Karitas.

Kliči: 01 366 77 21 ali materinski.dom@karitas.si

Si v neposredni nevarnosti ti ali tvoji otroci?

Doživljaš nasilje (fizično, psihično, spolno, ekonomsko, spletno), zalezovanje, zanemarjanje … Nemudoma zavaruj sebe in otroke.

Pokliči 113 ali anonimno na 080 1200

Uradni seznam varnih hiš v Sloveniji →

Si odvisnik? – Pokliči nas!

Morda se ti pogosto zgodi, da si iskreno obljubiš, da boš vzel »samo malo« ali samo čez vikend, na koncu pa se prebudiš z občutkom krivde, prazno denarnico in spoznanjem, da ti je zadeva znova ušla iz rok.

Uporaba substance verjetno že dolgo ni več zabava, ampak edini način, da sploh zdržiš dan, utišaš težke misli ali prebrodiš stres. Skrivanje pred sodelavci, nenehne laži tistim, ki te imajo radi, in iskanje naslednjega odmerka te izjemno utrudijo.

Razumemo, da je odvisnost težka situacija, iz katere je skoraj nemogoče izstopiti sam – mi smo tukaj, da ti brez predsodkov ponudimo roko.

Si se odločil, da boš trajno prenehal z uživanjem drog, alkohola in drugih substanc? Imaš težavo z nekemično oziroma vedenjsko zasvojenostjo (prekomerna raba računalnika, telefona, aplikacij, hazardiranje …)? Se želiš pripraviti na samostojno in odgovorno prihodnost?

Pokliči ali nam piši v Skupnost Srečanje.

Kliči: 030 / 646 943 ali skupnostsrecanje@karitas.si

Ste svojci zasvojenih ali vas skrbi za bližnjega?

Življenje ob nekom, ki se bori z odvisnostjo, prinaša nenehen strah in neprespane noči. Se zalotite, da ob vsakem klicu z neznane številke otrpnete? Mu nenehno posojate denar, plačujete dolgove ali pa lažete drugim sorodnikom in delodajalcem, da bi skrili njegovo težavo?

Naravno je, da želite pomagati osebi, ki jo imate radi, vendar se ob tem pogosto zgodi, da začne njegova odvisnost diktirati in uničevati odnos. Sami pa izgubljate ideje in energijo za nudenje pomoči.

Pokličite nas za pogovor in skupaj bomo poiskali najprimernejšo rešitev in naslednji korak.

Če doživljaš hudo krizo ali si v nevarnosti, takoj pokliči:

112, 113 ali anonimno 080 1200

Se soočaš z odvisnostjo in hkrati tudi s težavami v duševnem zdravju?

Če imaš poleg težav z zasvojenostjo tudi duševno motnjo (na primer depresijo, anksiozno motnjo, bipolarno motnjo, shizofrenijo, osebnostno motnjo, motnjo hranjenja, motnje spanja ali druge psihične težave) in si vključen v psihiatrično obravnavo, govorimo o »dvojni diagnozi«.

Morda opažaš, da prav huda tesnoba, globoka žalost, občutek praznine ali neprestane misli vodijo v uporabo alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, saj ti te za kratek čas prinesejo občutek olajšanja, umiritve ali več energije.

Lahko se dogaja tudi, da predpisana psihiatrična zdravila kombiniraš z alkoholom ali drogami. Ko učinek substanc mine, pa se psihična stiska pogosto vrne še intenzivneje – pojavijo se lahko tesnoba, panični napadi, paranoične misli, depresivno razpoloženje ali drugi simptomi.

Življenje z dvojno diagnozo je lahko zelo zahtevno. Odvisnost in duševne težave se pogosto medsebojno prepletajo ter druga drugo ohranjajo, zato se lahko zdi, da reševanje ene težave hkrati poslabša drugo.

Dobra novica je, da iz tega začaranega kroga obstaja pot. Najbolj učinkovita je celostna obravnava, ki hkrati naslavlja tako odvisnost kot tudi duševno zdravje. S strokovno podporo, ustreznim zdravljenjem in varnim okoljem je mogoče ponovno vzpostaviti ravnovesje ter postopoma graditi življenje brez zasvojenosti.

Pokliči ali nam piši v Terapevtsko skupnost.

Kliči: 040 / 565 017 ali tspelikan@zavod-pelikan.si

Če doživljaš hudo psihično krizo, nujno takoj pokliči:

112 ali nujno psihiatrično ambulanto

Koristne vsebine in prispevki

Preberite si strokovne zapise in izkušnje, ki vam lahko pomagajo bolje razumeti stisko.

Nasilje in družina

Kako prepoznati nasilje in kam po pomoč v stiski

Družinsko nasilje ni vedno vidno navzven in krivda za to ni nikoli pri žrtvi, zato je prvi in najpomembnejši korak prepoznavanje znakov ter iskanje varnega zavetja ...

Odvisnost

Krog zasvojenosti in pot do prvega koraka

Zakaj je tako težko prenehati sam? Razumeti mehanizem tolerance in telesne stiske je ključ do uspešnega okrevanja ...

Dvojna Diagnoza

Kaj je dvojna diagnoza in kakšno pomoč zahteva?

Ko se odvisnost prepleta s tesnobo ali depresijo, klasični izolirani programi v komunah sami po sebi niso dovolj ...

Uspešnost programov

Zakaj so programi za socialno rehabilitacijo uspešni

Čeprav je pot iz primeža odvisnosti dolga in zahtevna, podatki kažejo, da je trajna sprememba z ustrezno podporo povsem mogoča ...

Prijava zlorabe

Tretjina žensk doživi zlorabo, vsaka 16. to prijavi

Družba še vedno miži pred nasiljem nad ženskami a le s prekinitvijo molka lahko rešimo življenja ...

Nasilje in družina

Kako prepoznati nasilje v družini in kam po pomoč v stiski

Nasilje v družini je pogosto skrito za zaprtimi vrati. Veliko žensk o svoji stiski ne spregovori in nasilja ne prijavi. Razlogi za to so zelo različni in popolnoma razumljivi. Žrtve pogosto občutijo strah pred tem, kaj se bo zgodilo z njimi ali otroki, če bodo spregovorile. Prisoten je tudi močan občutek sramu, saj si ženska zelo težko prizna, da ji najhujše stvari dela oseba, ki bi jo morala imeti najraje in jo varovati. Velikokrat pa ženske preprosto upajo, da se bo partner spremenil ter da bodo stvari spet takšne, kot so bile čisto na začetku zveze.

Na to, kako žrtev dojema nasilje, zelo močno vpliva tudi obnašanje povzročitelja. Nasilni partnerji znajo spretno obrniti besede in prepričati žrtev, da je za vse prepire in udarce kriva izključno sama. Če nekdo zelo dolgo časa posluša, da si je kazen zaslužil, začne temu sčasoma verjeti. Zato je tako zelo pomembno vedeti, kakšni so znaki nasilnega partnerja. Nasilje namreč ni samo takrat, ko so na telesu vidne modrice. Včasih so rane na duši veliko globlje in bolj skrite, a zato prav nič manj boleče in nevarne.

Fizično nasilje je najbolj očitno in prepoznavno. To pomeni, da vas partner udari, potiska, brca ali vas zaklene v sobo in vam ne pusti ven. Med te znake spada tudi to, da vas namenoma spravlja v nevarne situacije. Morda zelo hitro in nevarno vozi avto, samo zato, da bi vas prestrašil. Včasih gre celo za uničevanje vaših najljubših stvari po hiši. Med nasilna dejanja štejemo tudi zanemarjanje. To se zgodi takrat, ko zbolite in nujno potrebujete pomoč, partner pa vam noče prinesti zdravil, hrane ter ne poskrbi za vas. Zelo pogosto in izjemno hudo je psihično nasilje. To so tiste nevidne rane, ki se celijo najdlje. Partner vas morda redno zmerja, ponižuje ali se vam posmehuje pred drugimi ljudmi. Morda vam grozi, da vam bo vzel otroke ali poškodoval vašega hišnega ljubljenčka. Prav tako vas lahko ovira pri iskanju službe in vam strogo prepoveduje stike z vašimi prijatelji ter družino. Vse to dela izključno zato, da bi ostali povsem sami in odvisni samo od njega. Kako prepoznati nasilje v takšnem primeru? Najhitreje po tem, da ob njem nenehno čutite strah in manjvrednost.

Danes se veliko žensk srečuje tudi s tehnološkim in ekonomskim nasiljem. Partner morda nenehno in brez dovoljenja pregleduje vaš telefon in vaša osebna sporočila. Nekateri gredo celo tako daleč, da namestijo programe za sledenje lokaciji ali vas skrivaj snemajo. Prav tako žrtev pogosto nima dostopa do lastnega denarja. Partner nadzoruje čisto vsak vaš nakup ali pa popolnoma odklanja plačevanje skupnih stroškov. Včasih vas zalezuje tudi, ko greste po opravkih v trgovino ali službo. S tem vam želi sporočiti, da ste njegova lastnina.

O spolnem nasilju se ljudje še vedno najtežje pogovarjajo. Vendar si je treba zapomniti, da vas nihče ne sme siliti v spolne odnose proti vaši volji. Tudi če ste z nekom v zvezi ali dolgo časa poročeni, imate vedno in povsod pravico reči ne. Spolno nasilje pomeni tudi to, da vas partner sili v dejanja, ob katerih vam je neprijetno, vas je strah ali pa vas ponižujejo. Lahko vas sili v gledanje vsebin, ki jih absolutno ne želite videti, ali pa vas brez dovoljenja fotografira ali te slike pošilja drugim. Vaše telo je samo vaše.

Morda se vam trenutno zdi, da ste v brezizhodnem položaju in da preprosto ni rešitve. Nasilni ljudje znajo po vsakem hudem izpadu zelo lepo prositi za odpuščanje in na ves glas obljubljati, da se to ne bo nikoli več ponovilo. Vendar si zapomnite nekaj zelo pomembnega. Resnična dejanja so tista, ki zares štejejo in ne le prazne besede. Če vam nekdo nenehno govori lepe stvari in obljublja velike spremembe, njegova dejanja pa vam še vedno prinašajo le strah in bolečino, takšnemu človeku ne smete zaupati. Sprememba je možna in nujno potrebna prav takrat, ko se vam zdi vse najbolj temno in brezupno. Nikoli ni prepozno za nov začetek. Izjemno pomembno je, da zaščitite sebe. Če imate otroke, morate vedeti, da otroci zelo dobro vidijo in čutijo prav vse. Nasilje v družini na njihovih majhnih srcih pusti zelo hude posledice. S tem ko poiščete varno pot ven, ne rešujete le svojega življenja. Svojim otrokom hkrati dajete najlepšo priložnost za mirno in srečno otroštvo brez nenehnega strahu.

Če se prepoznate v teh besedah in zgodbah, prosimo, ne ostanite sami s svojo bolečino. Veliko žensk se sprašuje, kam po pomoč v stiski, in odgovor vedno obstaja. Obiščete lahko materinski dom. Prvi klic je vsekakor najtežji korak, vendar pomeni začetek vaše svobode in novega življenja. Poiščite strokovno pomoč čim prej.

Odvisnost

Krog zasvojenosti in pot do prvega koraka

Zasvojenost se pogosto prikrade povsem potiho in neopazno. Na začetku se zdi, da gre le za občasno zabavo ob koncu tedna ali pa za iskanje hitre sprostitve po napornem dnevu. Oseba je prepričana, da ima vse pod popolnim nadzorom in da lahko preneha kadar koli želi.

Kmalu pa se pokažejo prvi znaki odvisnosti, ko telo in um zahtevata vedno večjo količino za dosego enakega občutka. Ta začaran krog zasvojenosti hitro postane past, kjer iskanje naslednjega odmerka ali ponavljanje škodljivega vedenja postane edina misel.

Če trenutno berete te vrstice in se sprašujete o svoji uporabi prepovedanih substanc ali drugih oblikah nekemičnih zasvojenosti, bodite do sebe popolnoma iskreni. Vprašajte se, ali še vedno prevzemate odgovornost za svoje življenje ali pa je substanca prevzela nadzor nad vami. Ali opažate, da potrebujete vedno več, in se ob poskusu prenehanja pojavijo znaki abstinenčne krize, kot so hud nemir, nespečnost ali slabost?

Velikokrat si ljudje rečejo, da bodo vzeli le malo, na koncu pa znova prelomijo obljubo, ki so jo dali sami sebi. Enako velja za nekemične zasvojenosti, kot so igre na srečo ali zasvojenost z zasloni, kjer oseba popolnoma izgubi občutek za čas in resnični svet okoli sebe. Pomoč pri odvisnosti od drog ali iger se začne prav s tem iskrenim priznanjem.

Sčasoma problem postane tako globok, da začne uničevati vsa področja posameznikovega življenja. Uporabnik zaradi iskanja omame začne izpuščati službene obveznosti, zanemarja šolo in se vse bolj odmika od svoje družine. Odnosi z bližnjimi postanejo polni prepirov, laži in skrivanja, pojavijo se tudi hude finančne težave ali dolgovi. Zaradi občutka sramu se oseba popolnoma zapre vase in osami, bližnji pa iščejo nasvete, kako pomagati prenehati z drogami in kako pomagati nekomu, ki pomoč zavrača. V tej fazi sta osamljenost in nemoč najhujši, saj uporabnik ne vidi več smisla v stvareh, ki so ga nekoč veselile, vsakodnevno preživetje pa se vrti le še okoli iskanja načina za pobeg pred resničnostjo.

Vendar pa upanje za nov začetek in urejeno življenje vedno obstaja, ne glede na to, kako brezupna se zdi trenutna situacija. V Sloveniji delujejo številni preverjeni programi in eden izmed njih je Skupnost Srečanje, ki deluje pod okriljem organizacije Zavod Pelikan – Karitas. Njihova komuna za odvisnike ponuja varno okolje, kjer si posamezniki s podobnimi izkušnjami medsebojno pomagajo in se učijo prevzemati odgovornost za svoja dejanja. V program, ki traja dalj časa in ponuja tudi reintegracijo po koncu bivanja, so aktivno vključeni tudi svojci, saj odvisnost prizadene celotno družino.

Prvi korak je najtežji, a če iščete pomoč, nikar ne odlašajte.

Dvojna Diagnoza

Kaj je dvojna diagnoza in kakšno pomoč zahteva?

Dvojna diagnoza je strokovni izraz za stanje, pri katerem se pri isti osebi hkrati pojavljata motnja zaradi uporabe psihoaktivnih substanc in duševna motnja. Obe težavi sta med seboj pogosto tesno povezani ter pomembno vplivata druga na drugo.

V javnosti še vedno prevladuje prepričanje, da gre predvsem za težavo z uporabo alkohola ali drog, vendar je resničnost običajno precej bolj kompleksna. Duševne motnje, kot so depresija, anksiozne motnje, bipolarna motnja, shizofrenija ali druge psihične težave, se pogosto prepletajo z zasvojenostjo in lahko pomembno vplivajo na njen razvoj ter potek.

Pri nekaterih ljudeh se najprej pojavijo težave v duševnem zdravju, zaradi katerih začnejo posegati po alkoholu ali drugih psihoaktivnih substancah kot načinu lajšanja stiske. Pri drugih pa dolgotrajna uporaba substanc prispeva k razvoju ali poslabšanju duševnih težav. Ne glede na to, katera težava se pojavi prva, se obe pogosto medsebojno krepita in ustvarjata začaran krog, iz katerega je brez ustrezne podpore težko izstopiti.

Razumevanje te prepletenosti je pomemben prvi korak pri prepoznavanju stiske in iskanju ustrezne pomoči.

Za številne ljudi z dvojno diagnozo alkohol ali droge predstavljajo način začasnega lajšanja tesnobe, depresivnega razpoloženja, notranjega nemira ali drugih psihičnih težav. Čeprav lahko substance za kratek čas prinesejo občutek olajšanja, se po njihovem učinku težave pogosto vrnejo še izraziteje. Posledično se lahko posameznik ponovno zateče k uporabi substanc, kar začarani krog še poglobi.

Pri nekaterih se lahko pojavijo tudi resnejši zapleti, kot so panični napadi, psihotični simptomi, samopoškodovalne misli ali izguba stika z realnostjo. Zaradi tega potrebujejo varno okolje ter strokovno podporo, ki hkrati naslavlja tako duševno zdravje kot odvisnost.

Zakaj je pomemben celosten pristop?

Ljudje z dvojno diagnozo pogosto potrebujejo drugačen pristop kot osebe, ki se soočajo zgolj z odvisnostjo. Pri njih je pomembno, da zdravljenje odvisnosti poteka usklajeno s psihiatrično obravnavo in da se po potrebi nadaljuje tudi zdravljenje z ustreznimi zdravili.

Zato sodobni programi za zdravljenje odvisnosti vse pogosteje sodelujejo s psihiatri, kliničnimi psihologi in drugimi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Takšno sodelovanje omogoča, da je posameznik deležen celostne podpore, ki vključuje varno okolje, redno spremljanje psihičnega stanja, ustrezno zdravljenje ter individualno in skupinsko terapevtsko delo.

Cilj takšne obravnave ni le opustitev alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc, temveč tudi izboljšanje duševnega zdravja, večja čustvena stabilnost, boljše razumevanje sebe ter postopna vzpostavitev kakovostnega in izpolnjujočega življenja.

Čeprav je okrevanje pri dvojni diagnozi pogosto dolgotrajen proces, je ob ustrezni strokovni podpori mogoče doseči pomembne spremembe. Številni ljudje postopoma ponovno vzpostavijo stabilnost, razvijejo bolj zdrave načine spoprijemanja s stisko ter zaživijo bolj mirno, varno in kakovostno življenje.

Pravočasno prepoznavanje težav ter dostop do ustrezne pomoči sta zato ključnega pomena – ne le za posameznika, temveč tudi za njegove bližnje, ki pogosto nosijo velik del bremena in si želijo razumeti, kako lahko pomagajo.

Učinek in uspešnost

Zakaj so programi za socialno rehabilitacijo uspešni

Veliko ljudi upravičeno dvomi o uspešnosti programov odvajanja, saj sta kemična zasvojenost in nekemična odvisnost izjemno trdovratni težavi, ki globoko spremenita delovanje možganov. Mnogi skeptiki so prepričani, da kdor enkrat zaide v odvisnost, iz nje ne more več izstopiti, saj pogosto vidijo le tiste posameznike, ki med potjo doživijo zdrs. Resnica pa je, da je pot iz tega kroga nepredstavljivo težka in polna nihanj, vendar strokovno vodeni programi dokazano prinašajo dolgoročne rezultate, saj sodobna nevroznanost potrjuje zmožnost možganov, da se skozi čas in terapijo ponovno uravnovesijo.

Trajna sprememba življenjskega sloga zahteva ogromno časa, osebne discipline in strokovnega vodenja, a z ustrezno psihološko podporo je popolna preobrazba resnično mogoča.

Uspešnost programov se opazno razlikuje med starostnimi skupinami, saj se programi za odrasle osredotočajo na popravljanje že uničenih življenjskih temeljev, medtem ko programi za mladostnike ciljajo na zgodnjo intervencijo in preprečevanje globlje škode. Pri mladih sta ključni hitra prilagodljivost ter aktivna vključenost celotne družine v terapevtski proces, medtem ko odrasli potrebujejo predvsem ponovno učenje odgovornosti, zdravljenje dolgotrajnih travm in celostno socialno reintegracijo. Čeprav so terapevtski pristopi različni, obe skupini dosegata relativno visoko stopnjo uspešnosti in stabilizacijo bivanja. Podatki o uspešnosti strukturiranih obravnav so natančno dokumentirani v strokovni publikaciji ameriškega Nacionalnega inštituta za zlorabo drog (NIDA) z naslovom Principles of Drug Addiction Treatment: A Research-Based Guide, ki jasno kaže, da ustrezno zdravljenje zmanjša uporabo substanc ter povrne funkcionalnost posameznika v družbi v enakem deležu kot zdravljenje drugih kroničnih bolezni.

Za trditve, da tovrstni programi dosegajo visoko stopnjo uspešnosti pri vzdrževanju abstinence, obstajajo jasni empirični dokazi v mednarodni literaturi. Dolgoročne analize kažejo, da vključitev v terapevtske skupnosti in kontinuirana psihosocialna podpora ključno zmanjšujeta verjetnost povratništva. Odvisnost ni vprašanje slabotne morale, temveč kronično stanje, ki se ob pravilnem strokovnem pristopu uspešno obvladuje.

V slovenskem prostoru analize in letna poročila o stanju na področju prepovedanih drog redno objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kjer lahko preberete podrobnosti o vključevanju oseb v mrežo pomoči za leto 2025.

Na mednarodni ravni celovito bazo podatkov in statistične preglede vodi Agencija Evropske unije za droge (EUDA, nekdanji EMCDDA), ki na svojem spletnem portalu vsako leto objavi Evropsko poročilo o drogah, v katerem so natančno prikazani trendi uspešnosti zdravljenja in rehabilitacije po celotni Evropi. Skeptiki pogosto spregledajo dejstvo, da je pot okrevanja proces, ki se ne zgodi čez noč, ampak zahteva predelavo globljih osebnih stisk. Stopiti na pot abstinence je ena najtežjih odločitev v življenju, a sodobne terapevtske skupnosti ponujajo vsa potrebna orodja, varno okolje in strokovno vodenje za izhod iz stiske. Vsak uspešno zaključen program in vsak posameznik, ki se vrne k dostojnemu bivanju, je neizbrisen dokaz, da se z močno voljo in pravo podporo da premagati še tako globoko ujetost.

Prijava zlorabe

Vsaka tretja ženska doživi zlorabo, vsaka 16. ga prijavi

Nasilje nad ženskami je ena najbolj razširjenih, a hkrati najbolj skritih kršitev človekovih pravic na svetu. Podatki mednarodnih raziskav kažejo zastrašujočo sliko, saj skoraj vsaka tretja ženska v svojem življenju doživi neko obliko zlorabe. Kljub temu pa velika večina teh dejanj ostane popolnoma skrita pred očmi javnosti in policije.

Statistični podatki opozarjajo, da se za prijavo odloči le ena od šestnajstih žrtev, kar pomeni, da večina trpi v tišini. Ta ogromen razkorak med dejanskim nasiljem in uradnimi številkami kaže na globok problem v naši družbi. Ljudje pogosto mislijo, da se to dogaja nekje daleč stran, vendar je resnica veliko bližja, kot si upamo priznati. Da bi to spremenili, moramo najprej razumeti, zakaj je molk v domačem okolju tako močan.

Nizko število prijavljenih primerov ne pomeni, da je nasilja manj, ampak opozarja na strah in nemoč žrtev, ki potrebujejo našo pomoč.

Glavni razlog za nizko število prijav je pogosto nepredstavljiv strah, ki ga nasilnež načrtno seje v žrtvi. Povzročitelji nasilja pogosto grozijo, da bodo poškodovali otroke, žrtvi odvzeli premoženje ali jo popolnoma uničili, če bo spregovorila. Poleg strahu ima ogromno vlogo tudi močan občutek sramu, saj družba še vedno prevečkrat obsoja žrtev namesto napadalca.

Ženske se pogosto sprašujejo, ali jim bo sploh kdo verjel, če se bodo odločile poiskati uradno pomoč. Dolgotrajno psihično nasilje žrtev popolnoma prepriča, da so za zlorabe krive same in da si boljšega življenja ne zaslužijo. Velikokrat so ženske od partnerja tudi finančno odvisne, saj nimajo lastnih sredstev za preživetje in odhod na varno. Zaradi vseh teh prepletenih pritiskov se zdi prekinitev tišine skoraj nemogoč in preveč nevaren korak.

Javnost nasilje prepogosto povezuje zgolj s fizičnimi udarci in vidnimi modricami na telesu. V resnici pa se zlorabe začnejo veliko prej, z nevidnimi oblikami, kot so psihično poniževanje, ekonomsko omejevanje in nenehni nadzor. Nasilnež lahko žrtvi prepove stike s prijatelji, ji nadzoruje telefon ali pa ji popolnoma odreče dostop do družinskega denarja. Tudi spolno nasilje znotraj partnerske zveze je pogosto zamolčano, saj žrtve zmotno mislijo, da morajo partnerju vedno ugoditi. Vse te oblike zlorab ihajo enak cilj, to je popolna podreditev in uničenje samospoštovanja ženske.

Ker te rane niso vidne na prvi pogled, okolica pogosto spregleda klice na pomoč, ki so prikriti v obnašanju žrtve. Šele ko spoznamo vse obraze nasilja, lahko kot družba ponudimo pravo oporo tistim, ki jo nujno potrebujejo.

Prijava nasilja ni le pravni korak, ampak je ključno dejanje poguma, s katerim ženska zaščiti svoje življenje in prihodnost svojih otrok.

Pomembno je poudariti, da je sprememba vedno možna, čeprav se situacija v določenem trenutku zdi popolnoma brezizhodna. Nobena ženska si ne zasluži živeti v nenehnem strahu za svojo varnost v okolju, ki bi moralo biti njen dom. Posebno skrb moramo nameniti otrokom, ki so v nasilnih družinah vedno žrtve. Otroci, ki odraščajo ob nenehnem vpitju in ustrahovanju, nosijo hude čustvene posledice skozi celotno življenje.

Ko mati zbere pogum in prijavi nasilje, s tem naredi največji možni korak. S tem tudi otrokom pokaže, da zlorabe niso nekaj normalnega in da imajo vsi pravico do mirnega bivanja. Iskanje pomoči je zato izjemno odgovorno dejanje, ki prekine krog trpljenja za naslednje generacije.

Danes obstajajo številne strokovne organizacije in varne točke, ki nudijo takojšnjo zaščito ženskam v stiski. Policija, centri za socialno delo in materinski domovi so opremljeni za nudenje podpore žrtvam. Nihče od vas ne bo zahteval, da skozi ta težek proces odhoda stopate popolnoma sami in brez usmeritve.

Največji korak je tisti prvi telefonski klic, ki pa hkrati pomeni začetek poti proti svobodnemu življenju. Če sami opazite znake stiske pri prijateljici ali sosedi, ne obrnite glave stran, ampak ji ponudite oporo. Prekinimo molk skupaj in poskrbimo, da nobena žrtev ne bo več del tiste statistike neprijavljenih primerov.